Pahljačasti koralnjak OKTOKoralIjA

redko mi ne gre …
pisati

poznala sem ga skoraj 30 let

iskren slikar se čuti
na konici čopičev
in presega tuzemeljski čas

»v klasičnem smislu besede
kot jo razumeš sama
je vendarle
težko biti tvoj prijatelj
je rekel nekoč
in imel je prav«

bil je torej
eden tistih
ki me je bil vedno vesel
in on tisti nekdo
ki sem ga bila vedno vesela

bila sva čudna med dialogi

veliko sva razpravljala
o slikarstvu
in poeziji
tudi o prostranih
koroških gozdovih
in o tatovih
kradljivcih nepazljivih duš
ki na črno sekajo njegov in naš les

nikoli ga nisem vprašala
kje bere moje pesmi
a jih je poznal

nikoli me ni vprašal
kje sem videla njegova
najnovejša dela
bilo mu je samoumevno
da temu sledim

pogovarjala sva se
kot da sva končala
pogovor ravno včeraj
pa je vendarle včasih
minilo tudi leto ali več
odkar sva se nazadnje videla

zame je bil Benjamin
nikoli Beno
Benjamin je tako lepo ime

Leški Viking

takšen se mi je pač zdel
s svojo
nekoč
gromozansko postavo
in z modrimi očmi

in tisti svetli
na vse strani
padajoči lasje
so bili nemalokrat
kar malo v zadregi
od razposajenosti

a so skozi leta
pridobili tudi svoj šarm
na kilometrih življenjske patine

zame je bil boem
a tudi klen
in ponosen
slovenski kmet
z zdravo logiko
ki v tem prostoru
nima več prave cene
a v svoji notranjosti
je bil čisti umetnik
ustvarjalno nemiren
včasih kot bik piker
in nato kot preliv miren
in za kazen še
akademski slikar

figo mu je bilo mar
za marsikaj (na videz)

a nikoli mu ni bilo težko
nekaj novega spoznati
in se neumorno
boriti za svoj prav -
nato pa predati znanje
in širino pogleda
vsem svojim dijakom

»on že ne bo škrtaril z materialom«
»in otroke bo vozil na razstave po svetu«

nekoč me je
prišel vprašat
če lahko
da svojemu sinu enako ime
kot je ime mojemu

smešen položaj

moj odgovor ga je
zabaval še dolga leta

torej
dva nepočesana
sta nekoč
preplesala celo noč

ko sva padla
so pokale kosti
tako je bil težek

smejal se je
kot prepišen mlin
vstal pa ni

bil je iskriv
iskren
hudomušen
nagajiv
in včasih
težko razumljen

imel je
pesti
ki so
rade pele

in
prste
ki so
radi risali

svojeglav kot je bil
je rad rekel:
»vse je pod kontrolo -
vse je pod nadzorom«

a ni bilo

bilo je lani …
nesebično je pomagal
in obudil spomin
na tasta

letos …

drugo leto …

vsa naslednja leta

bo manjkal

veter ga je nosil
še zadnjo noč na silo
tja vstran od Uršlje gore
(narisal mi jo je
za trideseti rojstni dan)

a je vseeno
premagal vihar
domačih leških travnikov
da se je prišel posloviti

hvala
za vsak skupen trenutek
Benjamin